Prestolonaslednika sta iz rjave das mase izdelala vsak svojo
hiško, ki zdaj krasita našo hišno galerijo. Osnovo sta razvaljala, z zobotrebci
izrezala hiško, potem pa iz ostankov in kapljic vode lepila okraske na hišo. Na
koncu sem jima pomagala hiške polakirati. Končna izdelka sta pa taka:
nedelja, 15. junij 2014
sobota, 14. junij 2014
Moj bio – vrt (Marija Omahen)
Je ena prvih knjig, ki so mi prišle v roke in ki navdušujejo
za 'vrtnarjenje brez kemije', kar je tudi podnaslov te publikacije. Žal jo je
nemogoče kupiti, ker je pošla že pred leti, na srečo pa jo je mogoče še najti v
lokalni knjižnici.
Napisana je v duhu sožitja z naravo, navdušuje za uporabo
naravnih pripomočkov in iskanje okolju neškodljivih načinov vrtnarjenja, brez
uporabe industrijskih kemičnih izdelkov. Sama pravi: »Tudi na majhnem vrtu
lahko precej izboljšamo kakovost lastnega življenja.« Z njo se strinjam tudi v
tem, da je marsikateri vrt postal »pravcato bojišče: v rokah vrtnarjev so
številna kemična orožja za pokončevanje življenja v zemlji in nad njo, seveda
pa škodujejo vrtnarji z njimi tudi sebi. Zagotovo drži resnica, da je
sodelovanje z naravo koristnejše in cenejše kakor delovanje zoper njo.«
Ključne značilnosti bio-vrtnarjenja, o katerih govori
avtorica, so to, da vrtne zemlje ne lopatimo in obračamo, da v vrtu ni
monokultur, marveč mešane kulture, da gnojimo s kompostom in zelenim gnojenjem.
Natančno opiše pripravo komposta, vrtna orodja, vrednost deževnikov in drugih
koristnih živali v vrtu. Za bio vrtnarje so dragoceni njeni napotki o naravnih
sredstvih za zaščito rastlin, o zeliščnih škropivih in gnojilih. Dotakne se
vplivov lune in planetov na vrtnarjenje, ki so jih naši predniki upoštevali,
žal pa so se z intenzivnim kmetovanjem kar nekako izgubila.
V knjigi najdemo tudi obširno preglednico ugodnih in
neugodnih sosedov na vrtu in kaj saditi po prvotni zelenjavi (katera je
naslednja primerna).
Tudi ta knjiga je nepogrešljiva v domači vrtnarski
knjižnici.
petek, 13. junij 2014
Presna čokoladna torta
To je prva presna sladica, ki sem jo v življenju naredila in
se kljub številnim odličnim presnim receptom vedno znova rada vračam k njej.
Definitivno najboljša. Originalni recept je tu: http://www.kulinarika.net/recepti/16802/sladice/cokoladna-torta-presna-veganska-/
Sama sem zadnjo izvedbo malo prilagodila glede na sestavine,
ki sem jih imela pri roki.
Prva plast:
2 skodelici lešnikov
1 skodelica datljev
1 žlica presnega kakava
2 žlici kokosovega masla
2 žlici vode
nastrgan strok vanilije
Najprej sem v Boschevem kuhinjskem robotu zmlela lešnike,
dodala datlje in zatem vse ostalo. V par sekundah nastane prva plast testa, ki
jo s prsti pritisnem v tortni model s premerom 20 cm (podložen s peki
papirjem).
Na vrtu sem nabrala prve letošnje maline in jim dodala še na
kolute narezane banane. Vse skupaj sem naložila na prvo plast testa.
Krema:
1,5 skodelice datljev
1 skodelica vode
1 žlica presnega kakava
2 žlici kokosovega masla (stopljenega na ne prehudi vročini)
Spet uporabim že omenjeni kuhinjski robot. Najprej zmeljem
datlje in vodo v datljevo pasto. Potem dodam še kakav in maslo. V nekaj
sekundah nastane tekoča krema, ki jo polijem čez sadje.
Dam v hladilnik za en dan (dlje kot stoji, boljša je). Z
nožem obrežem od roba modela, iz peki papirja pa jo tako vzameš kar z roko, ker
je vse skupaj fino strjeno.
Te tortice so zelo nasitne. Kljub premeru 20 cm je je bilo za rojstni
dan mojega J dovolj za 9 ljudi.
četrtek, 12. junij 2014
Orehovec
Prvič smo ga delali lani, v manjši količini, in ker se je
odlično obnesel, je bil na sporedu tudi za letos. Količino smo povečali iz dveh
litrov na osem. Recept pa gre približno takole: na liter žganja deset zelenih
orehov in jih zrežem na rezine, tri cele klinčke, en cimet (cel), en strok
vanilije, ki ga prerežem na polovico, eno limono, zrezano na rezine in
približno 40 dag sladkorja. Zdaj gresta kozarca za 6 tednov na sonce, potem pa
še na notranje počivanje.
četrtek, 5. junij 2014
Rakete
Za dekoracijo na vesoljski rojstnodnevni zabavi je bilo
treba izdelati rakete. To smo z našimi slavljenci izdelali že prej.
Potrebujemo:
-
tulce WC papirja in papirnatih brisač
-
alu folija
-
barvni papir
-
karton
-
škarje, lepilo
Tulce smo ovili z alu folijo, jih okrasili z barvnim
papirjem, prilepili krila, stožec za konico.
Uporabimo jih lahko za namizno dekoracijo ali pa jih s tanko
vrvico pritrdimo na steno ali strop.
torek, 3. junij 2014
Neznani leteči predmeti
Na rojstnodnevni zabavi na temo vesolje so otroci kot skriti
zaklad našli sestavne dele za neznane leteče predmete, ki so jih potem
dokončali in odnesli s seboj.
Potrebujemo:
-
navadne papirnate krožnike
-
akrilno barvo
-
lepilo
-
plastične jajčke, ki so v kinder jajčkih
-
plastična očesa (Wackelaugen)
-
prazne prozorne posodice od jogurtov ali pudingov (brez
napisov)
Zaradi časa, ki ga terja sušenje barve in lepila, smo vnaprej
pripravili osnovne reči: po dva krožnika pobarvali z enako barvo in jih zlepili
skupaj:
Prav tako smo že prej na jajčke nalepili očesa:
Na zabavi so otroci 'marsovčke' nalepili na krožnike, jih
dodatno pobarvali (nekateri pa tudi ne) in čeznje poveznili prozorne posodice
(ker v trgovini nisem našla nobenih primernih jogurtov ali pudingov, sem te
posodice kupila v Leclercu v Mariboru). Dokončali so jih vsak po svojem okusu.
ponedeljek, 2. junij 2014
Rojstnodnevna zabava na temo vesolje
Prestolonaslednika sta izbrala temo za letošnjo
rojstnodnevno zabavo že okrog novega leta (pri nas gre pri tej zabavi resnično
za paket 'dva v enem' – tako pač je, ko praznujeta dvojčka). Letos torej
vesolje, astronavti, neznani leteči predmeti. Pri nas je načrtovanje, priprava
in izvedba takih praznovanj v družinski produkciji. Pravzaprav je že priprava
del praznovanja. Zaposluje nas dlje časa, pri pripravah sodelujemo prav vsi in
se tako še posebej povežemo. Rojevajo se nove ideje, razvijajo različne
spretnosti, ob tem pa se še zabavamo. (Lani je bila taka zabava na temo
indijancev in kavbojcev.)
Kak mesec pred načrtovano zabavo sta prestolonaslednika
napisala vsak svoj seznam povabljenih, ki se je na koncu zlil v en sam seznam.
Razen enega ali dveh povabljencev sta tako in tako imela enake želje. Ampak
tudi o teh sta se na koncu sporazumela.
Zgodba
Brainstorming je dal naslednje ideje: rdeča nit zabave bo
polet z raketo na Mars. Da se usposobimo za življenje na drugem planetu, bo
najprej treba nekaj vedeti o vesolju, tudi o 'vesoljčkih' in neznanih letečih
predmetih. Astronavti pa si poleg znanja pridobijo tudi primerno telesno
pripravljenost in družabne veščine. In zgodba se lahko začne.
Mlajši prestolonaslednik je pripravil osnutek vabila na
rojstnodnevno zabavo, ki pa smo ga kasneje prelili v računalniško izvedbo.
Kje smo bili
Naše staro gospodarsko poslopje ima po delni preureditvi nov
medprostor. S treh strani je zidan, strop je iz starih tramov, tla so betonska.
V tem medprostoru je bila 'vesoljska postaja'. Za namen praznovanja smo ta
prostor posebej pripravili. Strop smo prekrili z vrtnarsko kopreno, ki smo jo z
akrilnim lakom v spreju delno pobarvali v modro. Za dekoracijo smo izdelali še
mini rakete iz tulcev WC papirja in tulcev od papirnatih brisač (več o izdelavi
teh bom povedala kak drug dan). Ostalo dogajanje je potekalo na prostem, na
travniku in dvorišču.
Kaj so počeli
Otroci so se zbrali v 'vesoljskem centru'. Tam so izvedeli
par dejstev o vesolju, med drugim tudi to, da tam veljajo drugačni pogoji za
življenje, zato se je za take pogoje (kjer lebdimo in vse dobesedno leti po
zraku) treba posebej pripraviti. Sledile so družabne igre na prostem (tek v
vrečah ipd).
Potem je šlo zares. Mož je izdelal veliko raketo iz
stiroporja, ki je ostal pri hiši od del pri izolaciji fasade. V notranjosti sta
jo slavljenca v dneh priprav opremila z 'računalniki', tik pred začetkom
praznovanja pa so skupaj z atijem namontirali še zvočnike in reflektorje
(atijeva oprema za nastope) za približni učinek 'pravega' poleta na Mars. Polet
je spremljala še ustrezna avdio podlaga iz youtuba. Otroci so se v raketi še
slikali in počasi so pristali na Marsu.
Najprej je bilo treba novi planet raziskati. Ker hoja po
Marsu ni enostavna, smo se najprej natrenirali z nekaj družabnimi igrami v
stilu 'račji tek', 'skakalno tekmovanje', 'hoja s časopisom'. Ko so se naučili
zapletenega gibanja, pa so se podali na iskanje zaklada. Otroci so se razdelili
na dve skupini. Vsaka je začela iskati zaklad na svojem koncu in vsaka po svoji
poti, po kateri jo je vodil načrt v obliki tlorisa dvorišča. Za intermezzo nasvet
– če je napovedano nestabilno vreme, je pametno ta navodila ali napotke
primerno zaščititi pred vlago (zaviti v aluminijasto folijo ali preprosto list
plastificirati). Zaklad niso bile sladkarije, ampak sestavni deli za NLP-je. Vsaka
skupina je našla svoj zaklad.
Po izdelavi NLPjev, ki jo bom opisala v enem od prihodnjih
postov, je sledilo veliko astronavtsko tekmovanje v metanju vorteksa. Po tem so
bili mali astronavti že zelo lačni. Okrepčali so se z mini picami iz skutinega
testa, ki sem jih pripravila vnaprej, spekla pa kar med dogajanjem samim.
Sledila je še torta, kot se za rojstni dan spodobi.
Po okrepčilu smo odpotovali nazaj na Zemljo. Ker so vsi
uspešno opravili vse preizkuse in postali astronavti, sta jim slavljenca ob
koncu podelila priznanja, ki so jih povabljenci skupaj z NLP-ji odnesli domov.
In še en namig: pred pripravami je fino kaj prebrati. Mi smo
preštudirali to knjigo in jo toplo priporočamo:
Naročite se na:
Objave (Atom)




















