četrtek, 17. julij 2014

Domač sadni kruh

Iz treh razlogov sem se te dni lotila peke sadnega kruha. Prvi razlog je praktične narave. Pred odhodom na morje skušam doma pripraviti jedi, ki jih lahko jemo vsi, tudi kakšni posladek. Za nas zaradi alergij odpadejo pakirani piškoti in podobno, zato tudi take zadeve pripravim in nesemo s seboj. Tak sadni kruh je zaradi sestavin dolgo obstojen, pravzaprav je z vsakim dnem še boljši. Drugi razlog je posredno praktične narave. Zadnjič sem sušila domače hruške, ki jih nismo uspeli sproti pojesti, pa sem dve rundi preveč posušila. Da bi jih zavrgla, mi niti na misel ne pride, in takrat se je porodila ideja o sadnem kruhu. Tretji razlog je pa nostalgične narave. Podoben kruh je pekla moja žal že pokojna mama in je bil ob orehovi potici železni repertoar božično – novoletnega vzdušja pri hiši.

Šlo je takole:
Zjutraj sem narezala suho sadje: hruške, marelice, fige in slive. Vse skupaj prelila z malo mlačne vode in nekaj ruma. Razmerje je bilo približno 2:1 v korist ruma. Zalila nisem veliko, vmes čez dan sem večkrat premešala in vedno, ko je sadje tekočino popilo, dolila novo. Tako sem sadje marinirala do večera, ko sem mu primešala cimet, nastrgano limonino lupino in mlete klinčke.




Posebej sem v ponvi prepražila cele lešnike in mandlje.

Testo sem zamesila iz ržene in pšenične moke (po približno 35 dag vsake), dveh zavitkov kvasa, jedilne žlice soli in jedilne žlice sladkorja. Dodala sem mlačne vode, da je nastalo lepo kvašeno testo.



Ko je testo naraslo za enkrat, sem dodala namočeno sadje in oreške in vse skupaj še enkrat zgnetla:



Zaradi lažjega rezanja in kasnejšega transporta sem testo nadevala v tri pomaščene modele:



Takoj, ko sem modele napolnila, sem jih dala v mrzlo pečico in pustila vzhajati na 50 stopinjah približno pol ure. Potem sem nastavila na 180 in po dobre pol ure je bil kruh pečen. Naslednji dan sem ga vzela iz modelov, zavila v folijo in postavila v hladilnik.




Ni komentarjev:

Objavite komentar