Omenjala sem že bolečino v mečih, ki se je pojavila pri teku
in se nikakor ni hotela posloviti. Še več, v meči mi kar utripalo, bolečina pa
se je širila proti Ahilovi tetivi. Po nasvetu sem šla do fizioterapevtke, ki je
takoj ugotovila, da gre za natrgan soleus. Po prvi terapiji, ki je trajala kar
uro in pol in je bila izjemno boleča, je bilo bolje. Doma sem upoštevala še
ostale njene nasvete glede vaj, raztegovanja, nočne oskrbe meč z zeljem (ja,
sliši se smešno, ampak očitno deluje!) in dnevne s solno kopeljo.
Druga terapija čez nekaj dni je bila bistveno manj boleča.
Ker je pa kljub temu, da se Radenci bližajo, telesu treba dati čas, sem se
odločila s tekom še malo počakati. Najmanj do tretje in zadnje terapije, ki je
bila v petek. Fizioterapevtka mi je dala še par nasvetov za nadaljnjo nego
doma. Masiranje z Olfenom ob koncu dejavnosti, pa noge za 10 minut v zrak
najmanj pod kotom 45 stopinj po teku. Večkrat kopel v morski vodi (ali domači
solni kopeli). Po daljši ali napornejši vadbi pa Aspirin 500.
In kaj je bil zelo verjetno razlog, da je po 20 letih teka
prvič prišlo do poškodbe? Doslej sem vedno tekla po sistemu peta – prsti. Ker
pa trenerji pravijo, da to ni prav, da je bolj teči s pristankom bolj na
sprednjem delu stopala, sem letos pozimi začela spreminjati tehniko. Ker sem s
spremembo tehnike pridobila na hitrosti in na razdalji in bila tako še preveč
navdušena, sem (očitno s pretiravanjem) preobremenila levi soleus. Ki je sproti
nabiral preveč mlečne kisline, znotraj mišice so nastajale spremembe, ki so
rezultirale v natrganju. Nasvet, ki sem ga še dobila s strani prijaznega in
znanega trenerja je, da se vrnem nazaj na svojo staro tehniko teka in nov način
dodajam postopoma, na recimo 1
km pretečenega teka samo 100 metrov z novo
tehniko. Da začnemo soleus postopoma navajati na obremenitve.
Včeraj sem šla na prvi zelo kratek tek po terapijah. Med
tekom je bilo vse ok, vendar mišico danes vseeno čutim bolj, kot bi si želela. Vendar
ostajam pozitivnih misli in se veselim vsakega nadaljnjega kilometra v tekaških
copatih. Kot pravi Samo Rugelj v zadnjem Večeru v nedeljo: »Človeku mora biti
jasno, kaj je njegovo osnovno poslanstvo v smislu bivanja, dela in družine. Tek
je zame dodatek, ki povečuje kvaliteto življenja.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar