Začela sem, ko tek še ni bil tako populariziran kot danes in
ko smo novinarske prispevke z Maratona treh src gledali pošteno z rezervo. Teka
sem se lotila zato, da bi shujšala. In sem. Začelo se je z nekaj deset
pretečenimi metri, pa vmes hoja, pa spet malo teka in tako en kos ob kanalu ob
Dravi v eno smer in potem nazaj. Pa potem počasi do prvega naslednjega mostu,
tam čez in pri domačem mostu spet nazaj. Počasi se je razdalja povečevala,
trasa pa spreminjala. Kakšni dve leti sva tekli skupaj s prijateljico po
hribčkih v bližini njenega doma. Nehali sva, ko se je ona odpravila na
podiplomski študij v Grčijo, jaz pa v Avstrijo.
Potem sem tekla manj. A še vedno sem. Vmesne prekinitve so
bile zaradi nosečnosti ali bolezni.
Letos, na dvajseto obletnico teka, pa se prvič srečujem s tekaškim programom,
trenerjem (SŠ) in dvema konkretnima ciljema. Prvi je 10ka v Radencih pod eno
uro, drugi je 21ka jeseni v Mariboru (nekaj uradnih tekov sicer že imam za
seboj). Saj baze v nogah imam kar nekaj, vendar je to treba zdaj nekako
sistematično spravit v red. Pri tem mi s programom in številnimi nasveti iz
prve roke pomaga SŠ. Hvala!
Letos sem do zdaj nabrala nekaj manj kot 250 km in se udeležila
krasnega teka ob morju Povežimo soline, ki je bil prvi test pripravljenosti.
Rezultat zame odličen. Zdaj delam na dolgih tekih, nabiram kilometrino in
uživam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar