ponedeljek, 7. julij 2014

Zelen kašasti napitek iz nektarin in peteršilja

Meni tako ljubo blitvo sem danes zamenjala s peteršiljem. V blenderju so se tako znašli banana, nektarina, sok ene limone, šop peteršilja in voda.



Peteršilj ni samo začimba, ni samo obvezna sestavina goveje juhe. Kot zdravilo so ga  uporabljali že stari Rimljani. Poleg vitamina C je bogat še s kalcijem, folno kislino in železom. Čisti kri, varuje jetra in pomaga pri razstrupljanju telesa.



Limona pa da tem sokovom posebno svežino, ki te zbudi in ponese v nov dan. Dodajam jo praktično v vse kombinacije. 

Te napitke sem pred časom z lahkoto zamenjala za kave in čaje. In s tem pozdravila svoje že skoraj kronične bolezni želodca in črevesja. Toplo priporočam.

petek, 4. julij 2014

Ognjičevo mazilo

Čeprav imam letos na vrtu morje ognjiča bolj zaradi izboljšanja kakovosti zemlje in zaščite pred talnimi škodljivci, me je ena od čarovnij iz male kmetije (http://carovnijezmalekmetije.blogspot.com/2013/08/ognjiceva-krema.html) prepričala, da poskusim tudi sama. Sledila sem navodilom, kot so zelo nazorno opisane na tej povezavi. Torej, s košarico na vrt po cvetove.



Cvetove v posodi zalijem z hladno stiskanim naravnim olivnim oljem in vse skupaj počasi segrevam. Vmes tu in tam pomešam. Ko olje postaja vroče, ugasnem, pokrijem in pustim 24 ur.



Naslednji dan precedim. Ponovno segrejem, dodam vosek in pustim, da se vosek stopi. Še toplo nalijem v steklene posodice in jih zaprem. Že takoj, ko se ohladi, je pripravljeno za uporabo.




Res enostaven recept, ki ne more spodleteti. Sama kremo v teh dneh preizkušam na sebi in otrocih, če nas popikajo komarji. Res nič ne srbi in hitro celi. Uporabljam jo še za mazanje trde kože na stopalih. Že po treh dneh je koža občutno mehkejša. S to kremico bom mazala še našo pupo, ki ima že od rojstva izjemno suho kožo, bo pa tudi med obveznimi pripomočki za na morje. Ker ima toliko zdravilnih učinkov, da bo z lahkoto zamenjala ves arzenal Bepanthenov, Fenistilov in kar je bilo v pretekih letih še takega v naši potovalni lekarni.







sobota, 28. junij 2014

Ognjič

Za ognjič sem kot otrok prvič slišala, ko je babica kar naprej za veliko tegob uporabljala ognjičevo 'mažo' (mazilo). To mazilo je zame, glede na veliko spoštljivost babice do njega, predstavljalo kar neko čudežno sredstvo.

Ko sem začela sama vrtnariti, sem se začela zavedati njegovega čistilnega učinka za vrtno zemljo in preventivnega v odnosu do škodljivcev. Prestolonaslednika ga imenujeta kar 'čistila roža'.

Ognjič ne draži kože, uporaben pa je pri alergijah, celjenju ran, blaži opekline in krčne žile, nenazadnje pa pomladi in polepša kožo.

Mlade liste lahko uporabimo kot dodatek solati, nekateri pa si privoščijo tudi cvetove.

In še zanimivost. Če se cvetovi zjutraj kmalu ne odprejo, bo tisti dan deževalo. Tudi pred dežjem, če ta pride čez dan, se cvetovi zaprejo.


Moj vrt ga je poln:






četrtek, 26. junij 2014

Zeleni kašasti sok iz breskev in blitve

Današnji dan se je začel z obiljem okusnih vitaminov. V mešalniku so se neločljivo povezali ena majhna banana, sok ene limone, dve majhni breskvi in šop domače blitve. Vrhunsko.




sreda, 25. junij 2014

Hotel za žuželke

Pravzaprav se sliši čudno in tudi sama sem pomislila, da gre spet za eno modno muho, ki v obliki darila, namenjenega našim otrokom, ni zaobšla naše hiše. Ko pa malo pomislim, je logično. Žal. Da smo lastno okolje degradirali do te mere, da zdaj žuželke rešujemo pred izumrtjem. Oziroma si celo prizadevamo zato, da se naselijo v bližini našega vrta.


nedelja, 22. junij 2014

Lipovec

Naša lipa je v bistvu lipovec. Ded mojega J jo je posadil pred več kot tridesetimi leti tik ob lipi, ki jo je strela preklala na dvoje. V tem času neznansko lepo diši in je zadnji čas, da se nabere cvetove za čaj.


sobota, 21. junij 2014

Vrt sredi junija

Letos nas pa škodljivci res ne pustijo pri miru. Najprej smo potrebovali kar nekaj časa, da smo polžem dopovedali, da na vrtu niso dobrodošli. Potem je pravo invazijo naredil koloradski hrošč. Samo enkrat sem ga pregnala z bezgom in žal mi je, da postopka nisem večkrat ponovila. Pri naravnem varstvu rastlin je pač tako, da mora biti vrtnar res vztrajen in zadevo večkrat ponoviti. Dva grmička nizkega fižola pa sta na udaru uši. Tudi tam zdaj škropim z rdečim mineralom in upam, da se kmalu poslovijo. Na cvetači, ki sem jo ta konec tedna spravljala za ozimnico, sem našla kapusovega belina. Dan bi pustil ostale cvetače pri miru, sem namočila par pesti paradižnikovih stranskih poganjkov in jih potem s tem zalila.

Na tej gredici si delata družbo korenček in čebula, oboje fino dela, čeprav je na tem delu vrta ena sama glina:



Blitva je čudovita, treba jo bo redčit, malo se pozna toča, ki je klestila prejšnji teden:



Bučke cvetijo, nastavljeni so prvi plodovi. J bo naredil opornico, rada bi jih namreč speljala v zrak:



Cvetača:


Med papriko je solata, ob robu ognjič, ki ga je sicer obilo po celem vrtu, v ozadju brokoli, ki je v glavnem že spravljen za ozimnico, zdaj pa poganjajo še stranskih cvetovi:



Gredica in pol paradižnika, vmes sončnice, ob robu ognjič in bazilika, ki pa je še tako majhna, da se na slikah komaj vidi:


Visoki fižol se pridno vzpenja ob opornicah, senco mu dela zelje:


Nizki fižol bujno cveti:



Grah že pobiram in luščim za ozimnico:




Dve vrsti kumar in zelje: