Naš drugi prestolonaslednik je lani spomladi dobil
izpuščaje. Nič hudega, malo po kolenih in stegnih. Kot je pri nas v navadi,
nikoli na prvo žogo ne tečemo k zdravnikom in tudi tokrat nismo. Čez kak mesec,
ko je bilo tega več in ko je začelo srbeti, smo obiskali njegovo splošno
zdravnico. Ker je fant treniral plavanje, je menila, da gre za glivice, ki bi
jih lahko dobil na kopališču. Predpisala je dve kremi, eno za zjutraj in eno za
zvečer, oboje kortikosteroidi. Mazal je. In se je dogajalo naslednje: na mestu,
kjer si je mazal, se je situacija sicer popravila, vendar pa je izbruhnilo na
več novih koncih. Skratka, po več mesecih ni bilo ne konca ne kraja, edino
krajše izboljšanje je bilo, ko smo dopustovali na morju.
Jeseni se vrnemo do splošne zdravnice, ki samo menja mazila,
doda še sirup, da se fant ne bi toliko praskal, in nas pošlje domov. Pozimi je
stanje že neznosno, meni pa se pojavi prvi klik – kaj, če ima to opraviti s
hrano? Do tega sem prišla, ker je bilo vedno izrazito poslabšanje dan zatem, ko
je jedel palačinke. S to krhko teorijo se decembra vrneva k splošni zdravnici,
ki napiše napotnico za alergološko ambulanto v bolnišnici.
Z napotnico pod 'nujno' (stanje v tem trenutku je bilo že
tako, da so ga izpuščaji srbeli do te mere, da je moral pižamo menjati skoraj
vsak dan, ker je bila dobesedno krvava od praskanja) je na pregled čakal par
dni več kot tri mesece. V tem obdobju čakanja smo začeli iskati alternative.
Pot nas je najprej zanesla k splošnemu zdravniku, ki se ukvarja tudi z
bioresonanco. Bil je prvi človek iz zdravstva, ki so ga zanimali vzroki za
prestolonaslednikove težave.
Bioresnonanca je pokazala alergijo na jajca, tako rumenjak
kot beljak, na račje in gosje perje, in na žveplo (suho sadje). Prehrano smo ustrezno
spremenili, potrdilo tega gospoda je bilo dovolj tudi za ustrezne prilagoditve
prehrane v šoli. Po dveh obiskih se je stanje malo izboljšalo. Potem je sledil
pregled v alergološki ambulanti. Tam je zdravnica s kapljicami, ki mu jih je
kanila na roko, opravila obširno testiranje, ki ni pokazalo ničesar. Ničesar.
Nobene alergije. Kljub temu naju je odslovila s štirimi novimi recepti (spet
kortikosteroidi in sirup za blaženje srbenja) in napotnico za dermatologa.
Štiri recepte je dobil, čeprav ni preiskava pokazala nič. Štiri!
Potem smo ga peljali k bioenergetiku, starejšemu gospodu, ki
je na svoja zrela leta doživel mejni dogodek in se od takrat ukvarja s tem. On
je takoj povedal, da so fantova jetra 'zapacana' in da je brez energije.
Svetoval je eno kuro čiščenja jeter z liverinom, koprivnim čajem in precej
korenitim posegom na domače kuhinjske police (odstraniti vse sladko). Čeprav
pri nas doma že prej ni bilo predelane hrane in smo menili, da se že tako
zdravo prehranjujemo, je bilo dela kar precej. Po treh obiskih pri tem gospodu
je bilo stanje skoraj 90 % boljše.
In potem pride obisk pri dermatologu. Ko je bil tam, je imel
samo še en izpuščaj, ravno toliko, da je lahko pokazal, kako zadeva izgleda.
Zdravnici sem povedala za enoletno mučenje in tudi, kaj je prineslo izboljšave.
Ampak nje to ni zanimalo, kar je dala jasno vedeti. Spet je dobil recepte za
dvoje kortikosteroide (za eno od krem sem ji rekla, naj je niti ne piše, ker
imamo tega doma za izvoz) in 'adijo'. Za bele halje je zadeva zaključena.
Rešili je še nismo. Izpuščaje še ima, v večji meri takrat,
ko se iz kakšnega razloga (nazadnje rojstni dan) 'spozabi' in uživa sladko.
Tudi sladko sadje je na listi neželenih jedi. Uživa pa čokolado z več kot 70 %
vsebnostjo kakava. Še vedno hodi na bioresonanco, ki je uspela že povsem
odpraviti alergijo na žveplo, perje in beljak. Rumenjak pa je trdovraten.
Nauka, ki smo ga kot družina potegnili iz tega, sta dva.
Prvi je, da se bele halje sploh ne ukvarjajo z vzroki bolezni, ampak samo
blažijo simptome. Pišejo recepte brez osnove, da se te znebijo iz svoje
ordinacije. Drugi pa je, da je sladkor sovražnik za naše zdravje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar