ponedeljek, 05. maj 2014

Prvomajski izlet v Olimje in na Jelenov greben

Olimje leži na treh četrtinah naše običajne poti na Bizeljsko, kjer ima naš celjski dedi svoj vinograd. Običajno se ustavimo v Olimju jeseni, ko se vračamo iz trgatve. Tokrat pa smo si ogledali zeliščni vrt in jelene prvega maja.




V Olimju se radi ustavimo. Tam lahko dobesedno začutiš mir. In nekaj svetega.

Olimski samostan – čudovita baročna stavba – ima zanimivo zgodovino. Na tem mestu bi naj po izročilu stal stolp, zgrajen o. 1015. Pripadal bi naj grofom Pilštajnskim. Lastnica naj bi bila sveta Ema Krška. Pozneje je bil stolp preurejen v podeželski dvorec, leta 1550, na pragu reformacije, pa ga je nek grof povečal in obnovil v renesančnem stilu. Iz dvorca je nastal grad. Ko ga je leta 1657 kupil baron Zakmardy de Dyankoch, ga je podaril pavlinskim menihom iz Lepoglave na Hrvaškem. Kmalu zatem je prišlo v Olimje prvih 6 bratov, ki so grad preuredili za samostanske potrebe in poskrbeli za gradnjo romarske cerkve. Bratje so v Olimju ostali do Jožefinske reforme. Jožef II je leta 1782 samostan razpustil. Bratje so se vrnili v matični samostan, v Olimju pa je ostala župnija. Samostan je na dražbi kupil grof Attems in postal je spet grad. Ko je bil leta 1945 ubit takratni lastnik gradu (Attems), je bila stavba nacionalizirana. Tik pred osamosvojitvijo Slovenije so se začela prizadevanja za oživitev samostana. Grad je vzela v najem mariborska škofija, ki ga je izročila minoritom. Leta 1999 je slovenska minoritska provinca ustanovila samostan v Olimju in ga poimenovala za samostan blaženega Antona Martina Slomška.





Patri minoriti z gojenjem zelišč na srečo nadaljujejo tradicijo patrov Pavlincev. To tradicijo so obnovili v duhu starega reka, da za vsako bolezen ena rožica raste. In res, po novem so nasadi oblikovani tudi v sklopu težav z določenim telesnim organom. Ob rožicah in zeliščih, zasajenih na tistem mestu, so tudi natančni opisi, vključno s slovenskim in latinskim poimenovanjem. Zdaj bi naj na teh zgledno urejenih vrtovih raslo več kot 250 vrst zdravilnih zelišč. V okviru samostana deluje tudi stara samostanska lekarna s starimi freskami patrov Pavlincev.



















Naša pupa pa je bolj kot v rožicah uživala ob ogledu rdečih in zlatih ribic v ribniku pred samostanom.


Mi se bomo v Olimje še radi vračali. Ker je to res kraj 'miru, notranje sreče in lepote.'



Po izkušanju ponotranjenih lepot pa smo se sprehodili še na Jelenov greben.



Sladoled je bil pika na i.





Ni komentarjev:

Objavite komentar