Je ena prvih knjig, ki so mi prišle v roke in ki navdušujejo
za 'vrtnarjenje brez kemije', kar je tudi podnaslov te publikacije. Žal jo je
nemogoče kupiti, ker je pošla že pred leti, na srečo pa jo je mogoče še najti v
lokalni knjižnici.
Napisana je v duhu sožitja z naravo, navdušuje za uporabo
naravnih pripomočkov in iskanje okolju neškodljivih načinov vrtnarjenja, brez
uporabe industrijskih kemičnih izdelkov. Sama pravi: »Tudi na majhnem vrtu
lahko precej izboljšamo kakovost lastnega življenja.« Z njo se strinjam tudi v
tem, da je marsikateri vrt postal »pravcato bojišče: v rokah vrtnarjev so
številna kemična orožja za pokončevanje življenja v zemlji in nad njo, seveda
pa škodujejo vrtnarji z njimi tudi sebi. Zagotovo drži resnica, da je
sodelovanje z naravo koristnejše in cenejše kakor delovanje zoper njo.«
Ključne značilnosti bio-vrtnarjenja, o katerih govori
avtorica, so to, da vrtne zemlje ne lopatimo in obračamo, da v vrtu ni
monokultur, marveč mešane kulture, da gnojimo s kompostom in zelenim gnojenjem.
Natančno opiše pripravo komposta, vrtna orodja, vrednost deževnikov in drugih
koristnih živali v vrtu. Za bio vrtnarje so dragoceni njeni napotki o naravnih
sredstvih za zaščito rastlin, o zeliščnih škropivih in gnojilih. Dotakne se
vplivov lune in planetov na vrtnarjenje, ki so jih naši predniki upoštevali,
žal pa so se z intenzivnim kmetovanjem kar nekako izgubila.
V knjigi najdemo tudi obširno preglednico ugodnih in
neugodnih sosedov na vrtu in kaj saditi po prvotni zelenjavi (katera je
naslednja primerna).
Tudi ta knjiga je nepogrešljiva v domači vrtnarski
knjižnici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar