Ognjič

Za ognjič sem kot otrok prvič slišala, ko je babica kar naprej za veliko tegob uporabljala ognjičevo 'mažo' (mazilo). To mazilo je zame, glede na veliko spoštljivost babice do njega, predstavljalo kar neko čudežno sredstvo.

Ko sem začela sama vrtnariti, sem se začela zavedati njegovega čistilnega učinka za vrtno zemljo in preventivnega v odnosu do škodljivcev. Prestolonaslednika ga imenujeta kar 'čistila roža'.

Ognjič ne draži kože, uporaben pa je pri alergijah, celjenju ran, blaži opekline in krčne žile, nenazadnje pa pomladi in polepša kožo.

Mlade liste lahko uporabimo kot dodatek solati, nekateri pa si privoščijo tudi cvetove.

In še zanimivost. Če se cvetovi zjutraj kmalu ne odprejo, bo tisti dan deževalo. Tudi pred dežjem, če ta pride čez dan, se cvetovi zaprejo.

Moj vrt ga je poln:

Zeleni kašasti sok iz breskev in blitve

Današnji dan se je začel z obiljem okusnih vitaminov. V mešalniku so se neločljivo povezali ena majhna banana, sok ene limone, dve majhni breskvi in šop domače blitve. Vrhunsko.

Hotel za žuželke

Pravzaprav se sliši čudno in tudi sama sem pomislila, da gre spet za eno modno muho, ki v obliki darila, namenjenega našim otrokom, ni zaobšla naše hiše. Ko pa malo pomislim, je logično. Žal. Da smo lastno okolje degradirali do te mere, da zdaj žuželke rešujemo pred izumrtjem. Oziroma si celo prizadevamo zato, da se naselijo v bližini našega vrta.

Lipovec

Naša lipa je v bistvu lipovec. Ded mojega J jo je posadil pred več kot tridesetimi leti tik ob lipi, ki jo je strela preklala na dvoje. V tem času neznansko lepo diši in je zadnji čas, da se nabere cvetove za čaj.

Vrt sredi junija

Letos nas pa škodljivci res ne pustijo pri miru. Najprej smo potrebovali kar nekaj časa, da smo polžem dopovedali, da na vrtu niso dobrodošli. Potem je pravo invazijo naredil koloradski hrošč. Samo enkrat sem ga pregnala z bezgom in žal mi je, da postopka nisem večkrat ponovila. Pri naravnem varstvu rastlin je pač tako, da mora biti vrtnar res vztrajen in zadevo večkrat ponoviti. Dva grmička nizkega fižola pa sta na udaru uši. Tudi tam zdaj škropim z rdečim mineralom in upam, da se kmalu poslovijo. Na cvetači, ki sem jo ta konec tedna spravljala za ozimnico, sem našla kapusovega belina. Dan bi pustil ostale cvetače pri miru, sem namočila par pesti paradižnikovih stranskih poganjkov in jih potem s tem zalila.

Na tej gredici si delata družbo korenček in čebula, oboje fino dela, čeprav je na tem delu vrta ena sama glina:

Blitva je čudovita, treba jo bo redčit, malo se pozna toča, ki je klestila prejšnji teden:

Bučke cvetijo, nastavljeni so prvi plodovi. J bo naredil opornico, rada bi jih namreč speljala v zrak:

Cvetača:

Med papriko je solata, ob robu ognjič, ki ga je sicer obilo po celem vrtu, v ozadju brokoli, ki je v glavnem že spravljen za ozimnico, zdaj pa poganjajo še stranskih cvetovi:

Gredica in pol paradižnika, vmes sončnice, ob robu ognjič in bazilika, ki pa je še tako majhna, da se na slikah komaj vidi:

Visoki fižol se pridno vzpenja ob opornicah, senco mu dela zelje:

Nizki fižol bujno cveti:

Grah že pobiram in luščim za ozimnico:

Dve vrsti kumar in zelje:

Gnojilo iz kopriv

Vrt je bil letos minimalno pognojen z Organikom. Zdaj pa vrt na približno 14 dni dognojujem z domačim gnojilom iz kopriv.

Naberem koprive in jih s stebli vred narežem na približno 5 centimetrov. Napolnim približno pol večjega vedra in zalijem z vodo (pri nas imamo na srečo vodnjak na dvorišču).

Mešanico pokrijem s kopreno, ker ne maram, da bi se v njej utapljale žuželke, muhe, čebele in ostale živalce. Vmes premešam, ko grem slučajno mimo in se spomnim. Čez kaka dva tedna, ko se mešanica neha peniti in se koprive razgradijo in ostanki potonejo na dno, je gnojilo pripravljeno za uporabo. Takrat ga redčim z vodo v razmerju 1:10 in z njim zalivam zelenjavo na vrtu.

In takoj spet ponovim postopek priprave svežega gnojila.

Limonovec

Dobil ga je J za darilo, razveselili pa smo se ga prav vsi. Tudi sama sem si ga potiho že dolgo želela, pa nekako nikoli ni bil pravi trenutek za nakup. Čudovito cveti, oblikovani so tudi že nastavki za plodove.

Bele halje in sladkor

Naš drugi prestolonaslednik je lani spomladi dobil izpuščaje. Nič hudega, malo po kolenih in stegnih. Kot je pri nas v navadi, nikoli na prvo žogo ne tečemo k zdravnikom in tudi tokrat nismo. Čez kak mesec, ko je bilo tega več in ko je začelo srbeti, smo obiskali njegovo splošno zdravnico. Ker je fant treniral plavanje, je menila, da gre za glivice, ki bi jih lahko dobil na kopališču. Predpisala je dve kremi, eno za zjutraj in eno za zvečer, oboje kortikosteroidi. Mazal je. In se je dogajalo naslednje: na mestu, kjer si je mazal, se je situacija sicer popravila, vendar pa je izbruhnilo na več novih koncih. Skratka, po več mesecih ni bilo ne konca ne kraja, edino krajše izboljšanje je bilo, ko smo dopustovali na morju.

Jeseni se vrnemo do splošne zdravnice, ki samo menja mazila, doda še sirup, da se fant ne bi toliko praskal, in nas pošlje domov. Pozimi je stanje že neznosno, meni pa se pojavi prvi klik – kaj, če ima to opraviti s hrano? Do tega sem prišla, ker je bilo vedno izrazito poslabšanje dan zatem, ko je jedel palačinke. S to krhko teorijo se decembra vrneva k splošni zdravnici, ki napiše napotnico za alergološko ambulanto v bolnišnici.

Z napotnico pod 'nujno' (stanje v tem trenutku je bilo že tako, da so ga izpuščaji srbeli do te mere, da je moral pižamo menjati skoraj vsak dan, ker je bila dobesedno krvava od praskanja) je na pregled čakal par dni več kot tri mesece. V tem obdobju čakanja smo začeli iskati alternative. Pot nas je najprej zanesla k splošnemu zdravniku, ki se ukvarja tudi z bioresonanco. Bil je prvi človek iz zdravstva, ki so ga zanimali vzroki za prestolonaslednikove težave.

Bioresnonanca je pokazala alergijo na jajca, tako rumenjak kot beljak, na račje in gosje perje, in na žveplo (suho sadje). Prehrano smo ustrezno spremenili, potrdilo tega gospoda je bilo dovolj tudi za ustrezne prilagoditve prehrane v šoli. Po dveh obiskih se je stanje malo izboljšalo. Potem je sledil pregled v alergološki ambulanti. Tam je zdravnica s kapljicami, ki mu jih je kanila na roko, opravila obširno testiranje, ki ni pokazalo ničesar. Ničesar. Nobene alergije. Kljub temu naju je odslovila s štirimi novimi recepti (spet kortikosteroidi in sirup za blaženje srbenja) in napotnico za dermatologa. Štiri recepte je dobil, čeprav ni preiskava pokazala nič. Štiri!

Potem smo ga peljali k bioenergetiku, starejšemu gospodu, ki je na svoja zrela leta doživel mejni dogodek in se od takrat ukvarja s tem. On je takoj povedal, da so fantova jetra 'zapacana' in da je brez energije. Svetoval je eno kuro čiščenja jeter z liverinom, koprivnim čajem in precej korenitim posegom na domače kuhinjske police (odstraniti vse sladko). Čeprav pri nas doma že prej ni bilo predelane hrane in smo menili, da se že tako zdravo prehranjujemo, je bilo dela kar precej. Po treh obiskih pri tem gospodu je bilo stanje skoraj 90 % boljše.

In potem pride obisk pri dermatologu. Ko je bil tam, je imel samo še en izpuščaj, ravno toliko, da je lahko pokazal, kako zadeva izgleda. Zdravnici sem povedala za enoletno mučenje in tudi, kaj je prineslo izboljšave. Ampak nje to ni zanimalo, kar je dala jasno vedeti. Spet je dobil recepte za dvoje kortikosteroide (za eno od krem sem ji rekla, naj je niti ne piše, ker imamo tega doma za izvoz) in 'adijo'. Za bele halje je zadeva zaključena.

Rešili je še nismo. Izpuščaje še ima, v večji meri takrat, ko se iz kakšnega razloga (nazadnje rojstni dan) 'spozabi' in uživa sladko. Tudi sladko sadje je na listi neželenih jedi. Uživa pa čokolado z več kot 70 % vsebnostjo kakava. Še vedno hodi na bioresonanco, ki je uspela že povsem odpraviti alergijo na žveplo, perje in beljak. Rumenjak pa je trdovraten.

Nauka, ki smo ga kot družina potegnili iz tega, sta dva. Prvi je, da se bele halje sploh ne ukvarjajo z vzroki bolezni, ampak samo blažijo simptome. Pišejo recepte brez osnove, da se te znebijo iz svoje ordinacije. Drugi pa je, da je sladkor sovražnik za naše zdravje.

Hiške iz rjave das mase

Prestolonaslednika sta iz rjave das mase izdelala vsak svojo hiško, ki zdaj krasita našo hišno galerijo. Osnovo sta razvaljala, z zobotrebci izrezala hiško, potem pa iz ostankov in kapljic vode lepila okraske na hišo. Na koncu sem jima pomagala hiške polakirati. Končna izdelka sta pa taka:

Moj bio – vrt (Marija Omahen)

Je ena prvih knjig, ki so mi prišle v roke in ki navdušujejo za 'vrtnarjenje brez kemije', kar je tudi podnaslov te publikacije. Žal jo je nemogoče kupiti, ker je pošla že pred leti, na srečo pa jo je mogoče še najti v lokalni knjižnici.

Napisana je v duhu sožitja z naravo, navdušuje za uporabo naravnih pripomočkov in iskanje okolju neškodljivih načinov vrtnarjenja, brez uporabe industrijskih kemičnih izdelkov. Sama pravi: »Tudi na majhnem vrtu lahko precej izboljšamo kakovost lastnega življenja.« Z njo se strinjam tudi v tem, da je marsikateri vrt postal »pravcato bojišče: v rokah vrtnarjev so številna kemična orožja za pokončevanje življenja v zemlji in nad njo, seveda pa škodujejo vrtnarji z njimi tudi sebi. Zagotovo drži resnica, da je sodelovanje z naravo koristnejše in cenejše kakor delovanje zoper njo.«

Ključne značilnosti bio-vrtnarjenja, o katerih govori avtorica, so to, da vrtne zemlje ne lopatimo in obračamo, da v vrtu ni monokultur, marveč mešane kulture, da gnojimo s kompostom in zelenim gnojenjem. Natančno opiše pripravo komposta, vrtna orodja, vrednost deževnikov in drugih koristnih živali v vrtu. Za bio vrtnarje so dragoceni njeni napotki o naravnih sredstvih za zaščito rastlin, o zeliščnih škropivih in gnojilih. Dotakne se vplivov lune in planetov na vrtnarjenje, ki so jih naši predniki upoštevali, žal pa so se z intenzivnim kmetovanjem kar nekako izgubila.

V knjigi najdemo tudi obširno preglednico ugodnih in neugodnih sosedov na vrtu in kaj saditi po prvotni zelenjavi (katera je naslednja primerna).

Tudi ta knjiga je nepogrešljiva v domači vrtnarski knjižnici.

Presna čokoladna torta

To je prva presna sladica, ki sem jo v življenju naredila in se kljub številnim odličnim presnim receptom vedno znova rada vračam k njej. Definitivno najboljša. Originalni recept je tu: http://www.kulinarika.net/recepti/16802/sladice/cokoladna-torta-presna-veganska-/

Sama sem zadnjo izvedbo malo prilagodila glede na sestavine, ki sem jih imela pri roki.

Prva plast:

2 skodelici lešnikov

1 skodelica datljev

1 žlica presnega kakava

2 žlici kokosovega masla

2 žlici vode

nastrgan strok vanilije

Najprej sem v Boschevem kuhinjskem robotu zmlela lešnike, dodala datlje in zatem vse ostalo. V par sekundah nastane prva plast testa, ki jo s prsti pritisnem v tortni model s premerom 20 cm (podložen s peki papirjem).

Na vrtu sem nabrala prve letošnje maline in jim dodala še na kolute narezane banane. Vse skupaj sem naložila na prvo plast testa.

Krema:

1,5 skodelice datljev

1 skodelica vode

1 žlica presnega kakava

2 žlici kokosovega masla (stopljenega na ne prehudi vročini)

Spet uporabim že omenjeni kuhinjski robot. Najprej zmeljem datlje in vodo v datljevo pasto. Potem dodam še kakav in maslo. V nekaj sekundah nastane tekoča krema, ki jo polijem čez sadje.

Dam v hladilnik za en dan (dlje kot stoji, boljša je). Z nožem obrežem od roba modela, iz peki papirja pa jo tako vzameš kar z roko, ker je vse skupaj fino strjeno.

Te tortice so zelo nasitne. Kljub premeru 20 cm je je bilo za rojstni dan mojega J dovolj za 9 ljudi. 

Orehovec

Prvič smo ga delali lani, v manjši količini, in ker se je odlično obnesel, je bil na sporedu tudi za letos. Količino smo povečali iz dveh litrov na osem. Recept pa gre približno takole: na liter žganja deset zelenih orehov in jih zrežem na rezine, tri cele klinčke, en cimet (cel), en strok vanilije, ki ga prerežem na polovico, eno limono, zrezano na rezine in približno 40 dag sladkorja. Zdaj gresta kozarca za 6 tednov na sonce, potem pa še na notranje počivanje.

Rakete

Za dekoracijo na vesoljski rojstnodnevni zabavi je bilo treba izdelati rakete. To smo z našimi slavljenci izdelali že prej.

Potrebujemo:

-          tulce WC papirja in papirnatih brisač

-          alu folija

-          barvni papir

-          karton

-          škarje, lepilo

Tulce smo ovili z alu folijo, jih okrasili z barvnim papirjem, prilepili krila, stožec za konico.

Uporabimo jih lahko za namizno dekoracijo ali pa jih s tanko vrvico pritrdimo na steno ali strop.

Neznani leteči predmeti

Na rojstnodnevni zabavi na temo vesolje so otroci kot skriti zaklad našli sestavne dele za neznane leteče predmete, ki so jih potem dokončali in odnesli s seboj.

Potrebujemo:

-          navadne papirnate krožnike

-          akrilno barvo

-          lepilo

-          plastične jajčke, ki so v kinder jajčkih

-          plastična očesa (Wackelaugen)

-          prazne prozorne posodice od jogurtov ali pudingov (brez napisov)

Zaradi časa, ki ga terja sušenje barve in lepila, smo vnaprej pripravili osnovne reči: po dva krožnika pobarvali z enako barvo in jih zlepili skupaj:

Prav tako smo že prej na jajčke nalepili očesa:

Na zabavi so otroci 'marsovčke' nalepili na krožnike, jih dodatno pobarvali (nekateri pa tudi ne) in čeznje poveznili prozorne posodice (ker v trgovini nisem našla nobenih primernih jogurtov ali pudingov, sem te posodice kupila v Leclercu v Mariboru). Dokončali so jih vsak po svojem okusu.