Konec tekaškega premora

Po tekaški poškodbi sem staknila še nadležen prehlad, zato cel teden nisem tekla (da se s prehladom ne splača tekati, sem izkusila pred petimi leti, ko sem si potem nakopala pljučnico). Nič kaj dobri obeti pred Radenci, ki že glasno trkajo na vrata. SŠ mi je dal napotke za preostanek. 

Današnjih 6 km je bilo v okviru teh napotkov. Ker pa spet tečem nazaj na star način, se mi zdi, da sem bolj polžek, kot bi bila sicer. Pa nič zato. Le da soleus sodeluje!

Juhu, spet tečem!

Popki, brsti in novo življenje

To pomladno prebujanje življenja je nekaj nepopisno lepega, občudovanja vrednega. Ko samo obstojiš in se radostiš…

Vrtnice vzpenjavke in srobot:

Potonika:

Iris:

Gredna vrtnica:

Maline:

Hruške:

Breskve:

Hortenzija:

Vodenka:

Zmajevo krilo:

Magnolija, ki ima po letih bujnega cvetenja letos žal samo en popek:

Trta:

Zelenjavni vrt v aprilu

Ker smo že začeli nabirati prve letošnje dobrote iz zelenjavnega vrta, je prav, da ob tem času naredim en »posnetek« stanja. Pa naj začnem s tem, kar že jemo, rukolo:

Redkvica dela dobro, berivka pa bolj sramežljivo kuka iz zemlje:

 To solato bomo v prvi polovici maja že najbrž jedli:

Prva jagoda, ki rdeči:

Grah še ni povsem prišel ven:

Cvetačo in brokoli je napadel kapusov belin:

Posajen peteršilj se je dobro prijel, posejan se še kuja:

Zgodnje zelje ob visokem fižolu:

Krompir je pohitel. Kmalu ga bo treba ogrnit:

Pod kopreno je nizki fižol. Nekaj gred pa še čaka. Na paradižnik, papriko, jajčevce, bučke, kumare…

Sprehod po domačem dvorišču

Pomlad je čudovit letni čas. Občutek, da dneva po prihodu s službe še ni konec, ampak se takrat šele prav začne. Se mi zdi, da se nam vsem takrat pljuča dobesedno in v prenesenem pomenu napolnijo z zrakom. Otroci se zapodijo na igrala, vriskajo in se smejijo, midva z J pa se lotiva vsak svojega dela. To je tak topel in osrečujoč občutek.

Tudi če ni nobenega pravega dela. Pogledam vrtiček, se sprehodim po sadovnjaku, vmes malo pridružim otroški zabavi, pa nadaljujem s pregledom okrasnih gredic in okrasnega grmičevja. Lepo je. Naj slike povedo same.

Ta dva se bosta dokončno razdala v teh dneh: 

Ti grmički nas bodo do jeseni razveseljevali s cvetjem. Ob pogoju, da bomo odcvetele redno odstranjevali:

Grobelnik je preprost, a čudovit:

Rumeno okrasje, primerno tudi za korito ali posodo:

Tako pa delajo v jeseni posajene ameriške borovnice:

Tudi ta španski bezeg letos cveti prvič:

Glicinijo skušamo privaditi na življenje ob opori:

V sadovnjaku ob jabolkih, hruškah, breskvah, slivah in češnji rastejo še lešniki in orehi:

Ob južnem zidu gospodarskega poslopja se bomo letos veselili prvih marelic in fig:

Bršljan ob opori tvori »gobico«:

In še par utrinkov:

Velikonočni pozdrav

Takole vas letos pozdravijo naši izdelki že pred vhodom, če vas pot zanese k nam:

 

Če začnem zadaj: v večji vazi so veje vrbe, v katero je mlajši prestolonaslednik zložil kamne in obilno zalil z vodo, da se ob močnejšem vetru ne bi prevrnila. Na vejah je par pred leti kupljenih plastičnih jajčk, po vejah pa rožice, ki smo jih izrezali (vsako barvno kompozicijo) iz treh različno potiskanih kartonov in jih zlepili skupaj. Na vejah so pripete z lesenimi ščipalkami za perilo.

Tri lesene gajbice so reciklirane iz gajbic, v katerih smo pozimi kupovali mandarine. Vsaka je pobarvana z drugo akrilno barvo in polakirana z lakom v spreju (da je šlo hitreje). V vsako smo dali po dva lončka kupljenih rastlin (v dveh so trajnice, v eni pa sanvitalija) in okrasili spet iz kartonastih metuljev. Metulji so narejeni podobno kot zgoraj opisane rožice iz treh različnih potiskov, prepognjeni po polovici in tam na stiku zlepljeni skupaj z vročim lepilom. In prilepljeni na palčke.

In še okraski gajbic od spredaj: na eni so zajčki,

na drugi rožice, kot so na vrbovih vejah,

in na tretji dve kokoški.

Ob vazi je še lesena punčka, ki smo jo že pred kakim letom ali dvema kupili v trgovini.

Glede na to, da je bila letošnja velika noč deževna, bi bila koristna plastifikacija vseh papirnato – kartonastih izdelkov. Vlaga je na srečo 'zvila' le enega od zajčkov na roza gajbici, ampak smo ga na zadnji strani postavili nazaj pokonci z leseno palčko. Za ta teden bo že, za naprej pa vemo…

Še to: v gajbice smo nameravali s prestolonaslednikoma med lončke in okvirje dati 'umetno' travo iz na tanko narezanih listov zelenega krep papirja. Žal ga je zmanjkalo, zato so na fotkah vidni lončki in napisi na njih (in folije pod njimi). Tudi to bi veljalo izboljšati.

Bodo pa rožice po opravljeni funkciji, ki jo imajo ta teden, kasneje našle prostor na vrtu oziroma v posodi. Trajnice gredo na eno od cvetličnih gred, sanvitalija pa v posodi. Rada bi jo namreč preizkusila, kako se obnese. Morda pa se naslednje leto znajde v sezonski zasaditvi na oknu.